Fęrsluflokkur: Menning og listir

Ķslandsmeistaramótiš ķ Hornafjaršarmanna!

Ķslandsmeistaramótinu ķ Hornafjaršarmanna lżkur ķ kvöld viš upphaf žorrablóts Hornfiršinga į Stór-Reykjavķkursvęšinu. Žį fer fram śrslitavišureign žriggja efstu manna śr undankeppni Hornafjaršarmannamótsins.  Heimsmeistaramótiš ķ Hornafjaršamanna er hins vegar haldiš į Humarhįtķš į Hornafirši ķ sumar.

Žorrablót Hornfiršinga į Stór-Reykjavķkursvęšinu er haldiš ķ 30. skipti eftir žvķ sem ég kemst nęst. Viš hjónin mętum aš sjįlfsögšu įsamt hóp fólks sem - eins og viš - vann ķ lengri eša skemri tķma į Hornafirši. Žetta er reyndar ķ fyrsta skipti sem viš mętum hér ķ Reykjavķk - 10 įrum eftir aš viš fluttum frį Hornafirši aftur į mölina ķ Reykjavķk - en žorrablótin fyrir austan voru stórkostleg og ógleymanleg.  Žar varš ég mešal annars žess heišurs ašnjótandi aš verša umfjöllunarefni ķ annįl žorrablótsins - žar sem žorrablótsnefndin gerši grķn aš žeim sem žaš įttu skiliš! 

Žaš er uppselt į žorrablótiš ķ kvöld - en klukkan 23:00 hefst dansleikur - žar sem hljómsveit Hauks Žorvaldssonar leikur fyrir dansi - aš sjįlfsögšu. Į dansleikinn skilst mér aš allir séu velkomnir - mešan hśsrśm leyfir.

Į vef Žorrablóts Hornfiršinga į Stór-Reykjavķkursvęšinu er aš finna skemmtilegar oršskżringar er snerta žorrablót.  Lęt žér fylgja.

Žorrablót
Į Ķslandi er sišur aš halda žorrablót ķ febrśar. Žorrablót er veisla, žar sem Ķslendingar borša hefšbundinn ķslenskan mat, drekka brennivķn, syngja ķslensk lög, kveša vķsur og dansa gömlu dansana. Fyrstu žorrablótin voru haldin ķ kaupstöšum į Ķslandi į nķtjįndu öld.

Haršfiskur
er žurrkuš fiskflök af žorski, żsu eša steinbķt. Haršfiskurinn er rifinn og boršašur žurr, įn žess aš vera matreiddur į nokkurn hįtt. Oft er boršaš smjör meš honum eins og meš brauši.

Hįkarl
er venjulega óętur. En ef hann er grafinn nišur ķ fjörusand ķ nokkra mįnuši yfir veturinn, rotnar hann į sérstakan hįtt og fęr sterkt bragš, sem minnir į sterkan ost. Žaš er kallaš kęstur eša verkašur hįkarl. Ķslendingum finnst hįkarl góšur meš brennivķni.

Sviš
eru lambahöfuš, sem eru svišin yfir eldi eša meš logsušutęki til žess aš brenna burt ullina, og sķšan sošin meš salti. Mörgum finnast augun best, en mestur matur er ķ kjömmunum og tungunni.

Meš žorramatnum er borin fram rófustappa, kartöflujafningur og flatrśgbrauš meš smjöri. Žaš er ekkert gręnmeti boriš fram meš žorramat, žaš er ekki ķslenskur matur.

Į eftir dansa Ķslendingarnir gömlu dansana meš harmonķkuundirleik. Žaš er drukkinn bjór meš matnum og brennivķn. Žorrablótiš stendur oft alla nóttina.

 


Endurvekjum sérķslensku öskupokana!

Žaš er sorglegt aš vita til žess aš hinir sérķslenski öskupokar séu nįnast horfnir, en žessi aldagamli ķslenski sišur lifši góšu lķfi allt frį kažólsku į Ķslandi fram undir lok 20. aldarinnar. Ég hvet žvķ alla foreldra sem enn muna hve skemmtilegt žaš var aš nęla öskupoka aftan ķ nįungan aš setjast viš sauma ķ kvöld og kynna börnunum sķnum žennan gamla, skemmtilega siš.

Žótt nśtķmabörnin séu fórnarlömb śtlenskrar grķmubśningamenningar žį er ekki śr vegi aš višhalda gömlu öskupokunum - žótt ekki vęri nema sem hluti grķmubśninganna - til dęmis aš fį börnin til aš hafa öskupoka hangandi einhversstašar į grķmubśningnum.

Eins og įšur segir į öskupokasišurinn sér rętur aftur śr kažólsku, en askan er ķ Biblķunni tįkn hins forgengilega og óveršuga, en ķ kažólskunni var askan talin bśa yfir heilnęmum og hreinsandi krafti. Enda tķškašistaš dreifa ösku yfir kirkjugesti ķ į öskudag, dies cinerum, ķ upphafi lönguföstu. Öskunni var gjarnan dreift meš sérstökum vendi - sem sķšar varš bolluvöndur bolludagsins žegar lśterskan hafši tekiš viš. Sį sišur kom reyndar ekki til Ķslands fyrr en į 19. öld vegna danskra og norskra įhrifa.

Upphaf öskupokanna į Ķslandi mį vęntanlega rekja til žess aš fólk hafi viljaš taka meš sér hina hreinsandi ösku śr kirkjunni heim ķ bę - žar sem hśn hlyti lķka aš gera sitt heilaga gagn - og blessaš heimiliš.

Sį sišur aš hengja öskupoka aftan ķ heimilisfólkiš į öskudag er aš minnsta kosti frį žvķ į mišri 18. öld - mögulega miklu eldri.

Einhverra hluta vegna žį žróašist öskupokasišurinn žannig aš stelpurnar hengdu öskupoka į strįkana, en strįkarnir hengdu poka meš steinum į stelpurnar. En ašalsportiš var aš koma pokanum į ašra - įn žess aš eftir vęri tekiš!

Ķ ljósi žessarar merku sögu ķslensku öskupokanna hvet ég foreldra enn og aftur aš endurvekja žennan skemmtilega siš öskudagsins - žótt ekki vęri nema į žann tįknręna hįtt aš öskupokinn sé hluti öskudagsbśningsins.


Ķslenskar geitur takk!

Okkur ber skylda til žess aš vernda ķslenska geitakyniš okkar sem aš lķkindum er einstakt ķ heiminum.  Vona aš ég verši ekki sakašur um rasisma vegna žessa eins og žegar ég bloggaši um ķslensku kżrnar ķ pistlinum "Ķslenskar beljur takk". 

Žaš var mikiš lķffręšilegt og menningarsögulegt slys žegar geitahjöršinni var slįtraš į dögunum.

Viš eigum aš vernda og višhalda ķslenska hśsdżrastofna sem ęttir sķnar eiga aš rekja til landnįmshśsdżra.  Ķslenski geitastofnin hefur lifaš af viš erfišar ašstęšur į Ķslandi ķ 1100 įr - stašiš af sér haršindi og plįgur - en nś gęti ķslenska geitin falliš ķ nśtķmaplįgu - vellaušugum, sinnulausum nśtķmamanninum!

Ķslenski hesturinn og hundurinn er ķ tryggri stöšu - žótt ķslenski hundurinn hafi į tķmabili verši ķ hęttu. Geiturnar eru ķ mikilli hęttu - sem og ķslensku hęnurnar.

Žį eru hįvęrar raddir um aš skipta eigi śt ķslenska kśakyninu - sem yrši stórslys. Viš žaš stend ég žótt mér sé fyrir žaš brigslaš aš vera rasisti!


mbl.is Vilja aš rķkiš ašstoši geitabęndur
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Višey heilagur stašur!

Žaš er vel viš hęfi aš višhalda aldalangri helgi Višeyjar meš frišarsślunni "Imagine Peace Tower". Frišarbošskapurinn sem žetta tįknręna nśtķmaverk stendur fyrir er ķ takt viš žann žįtt sögu Višeyjar sem tengist hinum kristna frišarbošskap sem birtist til dęmis ķ starfsemi Įgśstķnusarklaustursins sem žar var starfrękt 1225-1550.

Žį er ekki sķšur vert aš minnast eins af forgangsmönnum hśmanisma og mannśšar į Ķslandi, Magnśsar Stephensen konferensrįšs, en hann bjó einmitt ķ Višey frį žvķ hann keypti eyjuna 1817 til daušadags 1833. Mannśš hans birtist ekki hvaš sķst ķ barįttu hans fyrir vęgari refsingum en fram aš hans tķš höfšu tķškast.

Magnśs stofnaši prentsmišju ķ Višey og prentaši žar margan fręšslubęklingin fyrir almenning sem ętlašir voru til aš styšja viš naušsynlegar framfari ķ anda upplżsingarinnar.

Višey er merkur sögustašur eins og fręšast mį um td. į vef NAT Noršurferša.

Ķ eynni hafa fundist merki um mannvistir allt frį 10. öld. Įriš 1225 var reist klaustur ķ eynni, mikiš menningar- og lęrdómssetur, og var svo til sišaskipta um mišja 16. öld. Ķ sišaskiptunum var klaustriš ręnt og Višey gerš eign danska kóngsins.

"Fašir Reykjavķkur", Skśli Magnśsson fyrsti ķslenski landfógetinn lét byggja Višeyjarstofu sem embęttisbśstaš sinn. Višeyjarstofa er fyrsta steinhśsiš sem byggt var į Ķslandi og eitt elsta hśs landsins en smķši hennar lauk įriš 1755. Skśli stóš einnig aš smķši Višeyjarkirkju sem var tekin ķ notkun įriš 1774 og er nęstelsta kirkja landsins. Kirkjan er meš upprunalegum innréttingum sem eru žęr elstu į landinu.

Kirkjan hefur veriš gerš upp į myndarlegan hįtt og engu til kostaš til aš fį fram sem upprunalegustu mynd hennar.  Žį hefur umhverfi kirkjunnar og stašarins veriš gert upp af miklum smekkleik - žótt smekkur manna um hvernig kirkjugaršurinn var geršur upp į sķnum hafi veriš mismunandi - en nišurstašan klįrlega smekkleg.

Į 19. öld bjó Stephensenęttin ķ Višey og žar mį nefna Ólafur Stephensen fyrsta ķslenska stiftamtmannsins og fer mörgum sögum af veglegum veislum sem hann hélt ķ eynni. Fręgust er lķklega veisla hans meš Jörundi hundadagakonungi og manna hans - sem duttu žaš hressilega ķ žaš og kżldu belgin žannig fram śr hófi vegna veglegra veitinga Ólafs ķ fljótandi og föstu formi - aš žeir höfšu ekki mįtt til žess aš ljśka ętlunarverki sķnu - aš fį Ólaf liš meš sér meš žvķ aš sverja Jörundi eiš gegn eišsvari Ólafs gagnvart konungi Ķslands, Danmerkur, Noregs, Slésvķkur, Holsetalands og hvaš lönd Danakonungs voru tiltekin į žeim tķma! 

Viš hans bśi tók sonur hans Magnśs konferensrįš sem įšur getur.

Afkomandi Ólafs Stephensens er mešal annars Ólafur Ž. Stephensen ritstjóri 24 stunda sem lengst af hefur veriš talsmašur frjįlsręšis - ekki hvaš sķst frjįlsar verslunar - og fetaš žannig ķ fótspor fręnda sķns Magnśsar sem baršist mjög fyrir frjįlsri verslu.

Žį er gaman aš geta žess aš fašir Ólafs Stephensen ritstjóra er sr. Žórir Stephensen sem varš stašarhaldari ķ Višey žegar Reykjavķkurborg endurreisti žennan merka staš į nķunda og tķunda įratug sķšustu aldar. Sr. Žórir hefur unniš ómetanlegt starf viš aš rifja upp sögu Višeyjar og byggja upp tengsl landsmanna viš žennan merka staš.

 


mbl.is Fjölmenni ķ Višey
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Ķslenskar beljur takk!

Okkur ber skylda til žess aš vernda ķslenska kśakyniš okkar sem aš lķkindum er einstakt ķ heiminum. Allavega viršast rannsóknir sżna aš ķslensk mjólk sé öšruvķsi - og jafnvel hollari en flest önnur mjólk. Žótt einn og einn tuddi hafi lagt til sęši ķ ķslenska kśakyniš žį er žaš ķ grunnin žaš sama og forfešur okkar fluttu meš sér til landsins fyrir 1100 įrum.

Ef Ķslendingar vilja śtlenda mjólk og mjólkurvörur - žį eigum viš bara aš flytja žęr inn! Ķslenska skyriš og ķslenska mjólkin mun lifa slķkan innflutning af - gęšanna vegna!

Žaš sama į viš ašra dżrastofna sem ęttir sķnar eiga aš rekja til landnįmshśsdżra. Žaš var sorglegt aš lesa um daginn frétt um aš farga ętti stórum hóp ķslenskra geita.  Ķslenski geitastofnin hefur lifaš af viš erfišar ašstęšur į Ķslandi ķ 1100 įr - stašiš af sér haršindi og plįgur - en nś gęti ķslenska geitin falliš ķ nśtķmaplįgu - vellaušugum, sinnulausum nśtķmamanninum!

Annar stofn sem er ķ hęttu - er ķslenska hęnan - en sem betur fer viršist sį stofn vera aš braggast!

Nóg ķ bili - meš kvešju frį Halli Magnśssyni fyrrverandi kśasmala!


mbl.is Dęmi eru um aš śtlenskar kżr séu notašar hér į landi
Tilkynna um óvišeigandi tengingu viš frétt

Maó kemur af staš unašslegri ritdeilu!

Žaš er hrein unun aš fylgjast meš tveimur af mķnum uppįhalds pennum kljįst į ritvellinum ķ skemmtilegri ritdeilu - sem getur ekkert annaš en magnast - okkur hinum til įnęgju og yndisauka! Žetta eru snillingarnir Sverrir Jakobsson sagnfręšingur og Ólafur Teitur Gušnason fyrrum blašamašur.

Ólafur Teitur žżddi "Maó: Sagan sem aldrei var sögš" sem śt kom į dögunum. Sverrir skrifaši nokkuš haršan - og skemmtilegan - ritdóm um bókina sem Ólafur Teitur var ekki alls kostar įnęgšur meš.  Eins og Ólafi Teiti er von og vķsa svaraš hann fyrir sig af mikilli hörku - og fęr aš vonum skemmtilegt andsvar ķ lesbók Morgunblašsins ķ dag.

Sverrir segir mešal annars ķ lesbókinni: "Žaš eru svo sem ekki nż tķšindi aš menn taki bókadóma óstinnt upp, ekki sķst žegar žeir eru sjįlfir višrišnir śtgįfu verkanna, en žó er sjaldgęft aš jafn glannalegar įlyktanir séu dregnar af neikvęšum ritdómi". 

Sverrir bętir um betur ķ nišurlagi greinar sinnar žegar hann segir: "Žrįtt fyrir gķfuryrši Ólafs Teits og rangtślkanir į köflum er ég ekki ósammįla öllu žvķ sem sagt er ķ žessu andsvari. Žaš er td. heišarlega męlt hjį honum aš višurkenna aš hann sé "enginn sérfręšingur ķ sögu Kķna" žótt andsvar hans taki raunar af öll tvķmęli um žaš."

Ég hlakka til aš lesa andsvar Ólafs Teits viš žessu - sem örugglega veršur hnitmišaš og kjarnyrt!


Ręktum kirkjugaršana okkar!

Viš eigum aš leggja rękt viš hina fjölmörgu kirkjugarša sem er aš finna viš gamlar sveitakirkjur vķšs vegar um landiš. Žaš er ekki sęmilegt hvernig viš lįtum žessa heilögu reiti allt of vķša drabbast nišur og fleytum žanneginn įum um okkar inn ķ gleymskunar dį!

Įstęša žess aš ég fór aš hugsa um žetta į nż - en ég hef reyndar lengi veriš įhugamašur um verndun og višhald gamalla kirkjugarša - voru orš hlustanda sem hringdi inn ķ žįtt Siguršar G. Tómassonar į Śtvarpi Sögu - sem ég var aš hlusta į ķ endurtekningu įšan mešan ég var aš skśra eldhśsgólfiš.

Hlustandinn var reyndar fašir eins besta vinar mķns og įgętur kunningi - Marķnó Finnbogason.

Marķnó er Vestfiršingur aš upplagi - og var į dögunum ķ berjamó fyrir vestan. Hann notaši feršina og sótti heim Selįrdal - žar sem hann į ęttir sķnar aš rekja - og fannst til fyrirmyndar hvernig veriš er aš hlś aš einstökum listaverkum Samśels. Hins vegar sįrnaši honum hvernig komiš er fyrir kirkjugaršinum į žessu forna og merka menntasetri. Žar var margra įra sina yfir kirkjugaršinum -žar sem hann eftir langa leit fann leiši afa sķns - skóflustungu undir sinuvošinni.

Marķnó benti einnig į aš leišum foreldra Jóns Siguršssonar forseta - sem liggja grafin į Rafnseyri -hafi ekki veriš višhaldiš og geršur sį sómi sem ešlilegt ętti aš vera ešli mįlsins vegna.

Ég er sammįla Marķnó. Žaš er ósęmilegt aš leggja ekki rękt viš žessa gömlu kirkjugarša sem ęttu aš vera órjśfanlegur hluti sögu okkar og menningu. Vandamįliš liggur hins vegar ķ žvķ aš žaš er erfitt fyrir litlar sóknir aš halda rękt viš gamla kirkjugarša sķna. Og žaš er nįnast ómögulegt fyrir įhugamenn um gamla kirkjustaši ķ eyši aš višhalda žeirri tign sem įar okkar sem liggja ķ kirkjugöršunum žar eiga af okkur skiliš.

Okkur ber skylda til žess aš snśa žessari žróun viš. Okkur ber skylda til žess aš leggja fé og fyrirhöfn ķ žaš aš višhalda žessum gömlu kirkjugöršum. Žetta er arfleiš okkar og menning.

Ég kalla eftir hugmyndum um žaš hvernig unnt er aš leggja rękt viš kirkjugaršanna okkar og sżna žannig įum okkar žį viršingu sem žeim ber.

 


Rakkarnir krafsa yfir skķtinn sinn!

Sem gamall įhugamašur um mismunandi lundarfar misgóšra smalahunda get ég ekki annaš en dįšst aš dugnaši nokkurra rakka ķ fjölmišlastétt sem į undanförnum dögum hafa veriš aš krafsa yfir skķtinn sinn ķ von um aš almenningur taki mark į žeim en ekki sišanefnd Blašamannafélags Ķslands.

Fyrst er aš nefna rakka sem minnir mig į öflugan flökkuhund frį Raušamel sem löngum dvaldi į Oddastöšum. Hundkvikindiš fann lykt af lóšatķkum ķ margra kķlómetra fjarlęgš og var męttur til uppįferšar vķtt og breytt um sveitina. Dvaldi hins vegar žess į milli į Raušamel eša Oddastöšum eftir žvķ sem betur var viš hann gert. Žetta var aš mörgu leiti sjįlfstęšur hundur en fylgdi žó hśsbónda sķnum į ögurstundu žegar žess var virkileg žörf. Įtti žó til aš svķkja hśsbónda sinn tķmabundiš, en kom alltaf aftur flašrandi upp um hann. Góšur smalahundur og af góšu smalahundakyni held ég.  Smalahundakyniš minnir mig aš hafi komiš śr eyjum - žaš er Breišafjaršareyjum.

Žį er žaš afar sérstök tķk sem neri sér alltaf upp aš fyrrnefndum rakka - hvort sem hśn var į lóšarķi eša ekki. Var reyndar óešlilega oft į lóšarķi minnir mig og svona undirlęgja ef öflugir hundar voru nęrri. Gelti hins vegar įkaft aš utanaškomandi hundum sem ekki įttu öflugan hśsbónda.  Grönn tķk og meš sérstakt grįsprengt hįralag. Kölluš Fluga minnir mig. Tķkin var frekar rólyndisleg ķ framkomu en beit helvķti fast ef henni var sigaš. Mikill leikur ķ henni.

Ķ žessum hundahópi var ķ fyrstu minningum mķnum einnig skemmtilegur og stįtinn hvolpur - sem hélt hvolpnum ķ sér langt frameftir aldri. Dįlķtiš bangsalegur og var snillingur ķ aš gjamma ķ tśnrollurnar sem yfirleitt hröktust undan. Mér žótti alltaf vęnt um žennan hvolp - jafnvel eftir aš hann varš fulloršinn hundur - ekki fjarri žvķ aš hann vęri mśsķkalskur helvķtiš į honum. Hann gjammaši reyndar meš forysturakkanum og grįsprengdu tķkinni žegar hastaš var į žį - en mér fannst ekki alltaf sem hugur fyldi gelti.

Aš lokum verš ég aš minnast į smįhvolp sem rataši inn ķ žennan rakkahóp undir žaš sķšasta sem ég fylgdist meš ķ sveitinni. Hann var afar stįtinn - kom reyndar aš austan žar sem hann hafši getiš sér góšan oršstķ viš aš hęlbķta tśnrollur. Nęr žvķ hvķtur meš spert eyru. Var selfluttur vestur į land žar sem hann missti sig og réšst aš glęsilegri hryssu sem lofaši įgętu į komandi hestamóti. Sęrši hana žannig aš hśn komst ekki į mótiš - en sķšar kom ķ ljós aš hundsbitiš var ekki eins djśpt og menn héldu - en žį var mótiš bara bśiš.

Žessi rakkahópur - aš hvķta hvolpinum undanskilnum - hefur fariš mikinn aš undanförnu og gjammaš undan skömmunum sem žeir fengu réttilega fyrir hęlbitiš. Bera sig vel - en ęttu aš hundskast meš skottiš į milli lappanna.

Svo er nś žaš.

Meira sķšar um fleiri misjafna hunda sem tekiš hafa undir góliš og reynt aš hjįlpa framangreindum rökkum viš aš krafs yfir skķtinn sinn.


Sešlabankann į Ķsafjörš?

Hvernig vęri aš flytja Sešlabankann į Ķsafjörš? Žessa spurningu spurši vinnufélagi minn mig ķ morgun.

Fyrstu višbrögš mķn voru neikvęš, en svo fór ég aš hugsa!

Ķsafjöršur hefur fariš illa śt śr flutningi hįtęknifyrirtękis af stašnum og samkvęmt nżlegri tölfręši hefur stašurinn veriš afar afskiptur hvaš varšar flutning opinberra starfa śt į landsbyggšina. Žaš er ęskilegt aš flytja alvöru opinbert fyrirtęki vestur, allt eša hluta žess. Vestfiršingar eiga žaš inni hjį žjóšinni. 

Ég vinn ķ fyrirtęki sem er stašsett į tveimur stöšum, 50 manns ķ Reykjavķk og 16 į Saušįrkróki.  Žetta fyrirkomulag hefur gengiš afar vel og starfstöšin į Saušįrkróki er til fyrirmyndar mönnuš metnašarfullu starfsfólki.

Žvķ žį ekki aš flytja Sešlabankann į Ķsafjörš? 

Žaš myndi fjölga hįmenntušu fólki į stašnum sem hvort eš er er ekki į žeytingi vķtt og breytt um höfušborgina ķ starfi sķnu, enda fer starfiš fyrst og fremst fram inn į kontór og meš upplżsingaöflun gegnum netiš, skilst mér.

Margföldunarįhrifinn fyrir Ķsafjörš yršu veruleg - og hįskóli į Vestfjöršum hefši ašgang aš bestu hagfręšingum til kennslu og jafnvel rannsókna.

Auk žess myndi śrvals hśsnęši į besta staš losna ķ mišbęnum. Žaš vęri best nżtt undir listahįskóla - sem stęši žį viš hliš stęrstu menningarhśsa landsins og viš hliš rįšuneyti menningarmįla!

Jį, af hverju ekki aš flytja Sešlabankann į Ķsafjörš!

Svo er nś žaš!


Innskrįning

Ath. Vinsamlegast kveikiš į Javascript til aš hefja innskrįningu.

Hafšu samband